Aktualno‎ > ‎

Uporabni članki za starše

Namesto vprašanja »Kakšen je bil tvoj dan?« otroka rajši vprašajte …

objavljeno: 16. okt. 2015 13:34 avtor: OŠ Markovci

Vedno, ko grem pobrati v šolo svojega otroka, ga običajno najprej vprašam: “Kakšen je bil tvoj dan?” in dobim vedno isti običajen odgovor: “dober”. Ali na vprašanje “Kako si se imel v šoli?” odgovori s kratkim “dobro”.

Daj, no. Danes je bil to tvoj prvi dan šole po kar dolgih počitnicah, ponovno si videl sošolce … Povej mi kaj več, daj mi nekaj, boš?

Namesto vprašanja »Kakšen je bil tvoj dan?« otroka rajši vprašajte …

Naslednji dan mi na isto vprašanje odgovori: »no, nihče ni bil kreten.«

Hm, to je najbrž dobro … se mi zdi.

Ampak jaz bi želela več. Rada bi, da mi pove, kaj se je zgodilo danes lepega, ga je kdo jezil, ga je kdo nasmejal, je bil opozorjen, pohvaljen, ga je kdo prizadel, se je kaj zanimivega učil, mu je bil kakšen učitelj ali učiteljica danes še posebno zanimiva, mu je bilo dolgčas …

Predvidevam, da je težava v meni. Vprašanje, ki ga postavljam, je očitno zanič. Daleč od vprašanja, ki bi začelo pogovor, brez navdiha, nedoločeno in odkrito povedano, dolgočasno. Zato sem pripravila nekaj vprašanj, s katerimi od svojega otroka dobim več kot le eno besedo ali brundanje.

Postavite kakšno vprašanje svojemu otroku in preverite, če res deluje. Pa ne pretiravajte. Ko bo pogovor stekel, se bodo vprašanja sama pojavljala.

  1. Kaj si jedel za kosilo?
  2. Si ujel koga pri vrtanju po nosu?
  3. Kaj si se igral med odmori?
  4. Kaj se je najbolj smešnega zgodilo danes?
  5. Ti je kdo naredil kaj super lepega danes?
  6. Kaj je najlepša stvar, ki si jo naredil drugemu?
  7. Kdo te je danes nasmejal?
  8. Kaj si se novega naučil danes?
  9. Kaj je danes bil tvoj največji izziv?
  10. Kako bi ocenil današnji dan na lestvici od 1 do 10? Zakaj?
  11. Če bi kdo od tvojih sošolcev lahko bil učitelj za en dan, koga bi izbral? Zakaj?
  12. Če bi imel priložnost biti učitelj jutri, kaj bi se učili?
  13. Te je kdo razkuril danes?
  14. S kom bi rad bil prijatelj pa še nisi? Zakaj ne?
  15. Katero je najpomembnejše pravilo tvojega učitelja?
  16. Kaj otroci najraje počnejo med odmori?
  17. Te učitelj spominja na koga drugega, ki ga poznaš? Kako?
  18. Povej mi nekaj, kar si danes novega zvedel o prijatelju.
  19. Če bi nezemljani prišli v šolo in bi ugrabili tri otroke, katere tri bi ti želel, da vzamejo? Zakaj?
  20. Povej eno koristno stvar, ki si jo naredil danes.
  21. Kdaj se se danes počutil najbolj ponosnega?
  22. Katerega pravila se je bilo danes najtežje držati?
  23. Povej mi eno stvar, ki bi se jo rad naučil še pred koncem leta.
  24. Katera oseba v tvojem razredu je tvoje popolno nasprotje?
  25. Kateri del šole je najbolj zabaven?
  26. Katero stvar misliš letos obvladati na šolskem igrišču?
  27. Je kdo v tvojem razredu, ki se ne more držati pravil?

Sara Goldstein

Kako biti dober do svojega otroka

objavljeno: 16. okt. 2015 13:33 avtor: OŠ Markovci   [ posodobljeno 16. okt. 2015 13:35 ]

Vsakemu staršu se kdaj zgodi, da ga otroci razjezijo ali razbesnijo do konca in potem odreagira tako, da mu je zatem žal in se počuti krivega. A vedno imejte v mislih, da se otroci učijo z zgledom in da ne morete zahtevati od njih, da se obnašajo na določen način, če vi tega ne počnete. Spodbujajte jih, da bodo prijazni do sveta, do sebe in do vas, tako kot boste vi bili dobri do njega. Obstaja enostaven način, da pokažete svoji ljubezen in dobroto in se povežete z otrokom. Nekatere od njih priporoča mama Alisa, katere moto je “prenehajte kričati in se začnite povezovati”.

kako-biti-dober-do-svojega-otroka

Povejte svojemu otroku:

  • Rada te imam.
  • Rada te imam ne glede na vse.
  • Rada te imam tudi, ko si jezen/jezna name. Rada te imam tudi, ko sem jaz jezna nate.
  • Rada te imam, ko si daleč stran od mene. Moja ljubezen do tebe te lahko najde, kjerkoli si.
  • Če bi morala izbrati najboljšega 4-letnika (5-letnika, 6-letnika …), bi izbrala tebe!
  • Rada te imam do lune, preko vseh zvezd in nazaj.
  • Hvala ti.
  • Res sem uživala danes, ko sem se igrala s tabo.
  • Moj najljubši del dneva je bil, ko sem bila s tabo …

Delite s svojim otrokom:

  • Zgodbo o njegovem rojstvu ali posvojitvi.
  • O tem, kako ste ga crkljali, ko je bil/a dojenček.
  • Zgodbo o tem, kako je dobil/a ime.
  • Zgodbo o sebi, ko ste bili njegovih/njenih let.
  • Zgodbo o tem, kako sta se babica in dedek spoznala.
  • Katera je vaša najljubša barva.
  • Dejstvo, da se tudi vi kdaj matrate.
  • Medtem ko se držite za roke in otroku stisnete roko trikrat, je to znak za skrivno kodo “rada te imam”.
  • Kaj načrtujete.
  • Kaj ta trenutek delate.
Kako biti dober do svojega otrokaskyseeker/Flickr

Igrajte se:

  • Kalodont
  • Družabne igre
  • Ku-kuc
  • Med dvema ognjema
  • Je trden most
  • Gnilo jajce
  • Ristanc

Pretvarjajte se:

  • Da lovite otrokov poljubček in si ga prilepite na obraz.
  • Da je otrok ostal brez smeha in da ga morate “napolniti” z žgečkanjem.
  • Da ste zelo žgečkljivi, ko vas otrok poskuša žgečkati.
  • Da je njegov/njen “daj mi petko” udarec tako močan, da se prevrnete.
  • Da ste raziskovalci v neverjetnem svetu svojega lastnega doma.
  • Da je ravno danes dan za zabavo.

Poskušajte:

  • Se naspati.
  • Piti dovolj vode.
  • Jesti spodobno hrano.
  • Se oblačiti tako, da se boste počutili samozavestno in udobno.
  • Poklicati prijateljico vsakič, ko se želite znesti nad otrokom.
  • Z nežnim dotikom povedati otroku, da odobravate njegovo obnašanje.
  • Plesati v kuhinji.
  • Skupaj z otrokom prepevati v avtu.
  • Pokazati otroku, da tudi vi lahko naredite stojo ali špago.
  • Vzdihe zadržati zase.
  • Govoriti z umirjenih glasom, pa četudi morate to zaigrati.

Otroku berite:

  • Knjigo s smešnim besedilom.
  • Zgodbo in igrajte tisto, kar se v njej dogaja.
  • Vašo priljubljeno knjigo iz otroštva.
  • V mračnih popoldnevih.
  • Zunaj, pod drevesom.
  • V otroškem kotičku v knjižnici.
  • Strip, za katerega veste, da ga ima rad, pa četudi vam ni všeč.
Kako biti dober do svojega otrokaFoto: GeistGiirl

 Poslušajte:

  • Svojega otroka v avtu.
  • Trapaste pesmi skupaj z otrokom.
  • Vprašanje, na katerega otrok potrebuje ravno vaš odgovor.
  • Sekundo več, kot mislite, da imate potrpljenje.
  • Občutke, ki se skrivajo v besedah vašega otroka.

Vprašajte otroka:

  • Zakaj misliš, da se to dogaja?
  • Kaj misliš, da bi se zgodilo, če bi … ?
  • Kako bomo to izvedeli?
  • O čem razmišljaš?
  • Kateri je bil tvoj najljubši del dneva?
  • Kakšen okus, misliš,  ima tole?

Kako biti dober do svojega otroka

Pokažite otroku:

  • Kako naj nekaj naredi, namesto da mu to branite.
  • Kako žvižgati.
  • Kako zmešati karte, morda celo, kako se naredi hiša iz kart.
  • Kako sekljati hrano.
  • Kako zložiti čisto perilo.
  • Kje naj poišče informacije, ko vi ne poznate odgovora.
  • Kako ste prijazni in koliko imate radi svojega partnerja.
  • Da je skrb zase pomembna.

Najdite čas:

  • Za opazovanje zgradb.
  • Za opazovanje ptic.
  • Da samo opazujete otroka, kako sipa sestavine v skledo.
  • Za skupne sprehode.
  • Za skupno igranje v blatu.
  • Da se prilagodite ritmu in hitrosti otroka.
  • Za sedenje z otrokom, ko se igra.

Verjemite:

  • Da je vaš otrok sposoben.
  • Da ste vi pravi in dober starš za svojega otroka.
  • Da ste vi vašemu otroku dovolj.
  • Da lahko naredite tisto, kar je dobro za vašo družino.

Kako biti dober do svojega otroka

Privoščite svojemu otroku:

  • Presenetite otroka tako, da mu pospravite sobo.
  • Namažite palačinke z nutelo.
  • V otrokov obrok dajte “rada te imam” sporočilo.
  • Na krožnik mu iz hrane narišite smeškota.
  • Delajte zvočne efekte, medtem ko otroku pomagate, da nekaj naredi.
  • Usedite se na tla in se igrajte z otrokom.

Osvobodite se:

  • Občutka krivde.
  • Razmišljanja o tem, kako ste mislili, da bo.
  • Potrebe, da imate prav.

Dajte svojemu otroku:

  • Nežen pogled.
  • Nasmeh, ko vaš otrok vstopi v prostor.
  • Nežen dotik kot odgovor na njegov dotik.
  • Priložnost, da poskuša premagati svoje frustracije, preden mu pomagate.
  • Objem.

Tožarjenje

objavljeno: 16. okt. 2015 13:32 avtor: OŠ Markovci

S tožarjenjem otroci običajno začnejo že v zgodnjem predšolskem obdobju. Najpogosteje zatožijo brata ali sestro in prijatelje, s katerimi se igrajo, ker se začne oglašati občutek tekmovalnosti. Otroci v tem obdobju s tožarjenjem rešujejo medsebojne spore, saj še niso razvili spretnosti, s katerimi bi reševali konflikte, kar je še posebno vidno v skupinah v vrtcu.

tozarjenje

Resnica je, da ima tožarjenje svojo pozitivno stran. To lahko predstavlja željo otroka, da vam pokaže, da razume pravila in da razlikuje dobro od slabega. Ne glede na pozitivno stran tožarjenja, boste želeli otroka najverjetneje čim prej odvaditi od tega, saj je nenehno pritoževanje lahko naporno.

Za začetek morate vedeti, da mora otrok vedno imeti možnost, da se obrne k vam po pomoč in da njemu ni tako enostavno razlikovati med pomembnim in nepomembnim. Otroku lahko poveste, da je  prav, da vas opozori, če nekdo dela nekaj nevarnega, a on bo vseeno težko razlikoval nevarno od tistega, kar njega moti. Če otrok pride do vas z željo, da nekoga zaščiti, ga pohvalite (“Hvala ti, ker te skrbi za svojega brata”). Na ta način se boste izognili rivalstvu med brati in sestrami in imeli vir potrebnih informacij.

Ne mešajte se

Pri večini težav med otroci nevarnost ni vprašljiva. Če takrat kregate ali kaznujete drugega otroka – spodbudite tožarjenje. Ko otrok nekoga zatoži, vas želi povleči v svoj boj za premoč in v kolikor ste na njegovi strani, ne samo da spodbudite takšno obnašanje (otrok dobi tisto, kar želi, dobi vašo pozornost, medtem ko se drug otrok znajde v težavah), ampak tvegate nepravično odločitev. Če se zadržite in se ne vmešavate, bodo otroci kmalu dojeli, da morajo nekatere spore in probleme reševati sami.

tozarjenjeVir: Creative donkey

Tožarjenje ima ceno

Ko pride otrok k vam tožarit, največkrat če gre za nekaj neutemeljenega, ga “zaposlite”. Lahko ga prosite, naj nariše risbo tega, kar ga jezi in ga pusti na mizi. Otrok se bo začel zavedati, da tožarjenje ni vredno toliko truda. Če opazite, da si otrok želi samo vašo pozornost, mu dajte vedeti, da ga boste rade volje poslušali, če ne gre za tožarjenje o stvareh, ki ne predstavljajo nevarnosti.

Skupaj najdite boljše rešitve, spodbudite svojega otroka

Ko se otrok znajde v situaciji, ki je ne uspe sam rešiti, mu je treba pojasniti, kaj lahko naredi, namesto da tožari. Vprašajte otroka, zakaj se jezi na nekoga drugega, ocenite, če gre za potencialno nevarnost in skupaj najdite neko strategijo. Če gre za prepir zaradi igrač, pokažite otroku razumevanje, vendar mu pojasnite, da vi ne morete reševati tega problema, ker niste vključeni v igro. Ponudite mu možne rešitve: dogovor s prijateljem, novo igro, druge igračke ali prekinitev igre za določen čas.

Kar želimo, je,  da naš malček razvije svoje lastne sposobnosti. Pametne glavice bodo zelo hitro našle najboljše načine in najboljše mesto v igri z drugim otrokom.

Mami, ne maram te več!

objavljeno: 16. okt. 2015 13:31 avtor: OŠ Markovci

Mnogi starši so verjetno že doživeli, da jim otroci rečejo: “hočem novo mamo” ali “nimam te več rad”. Če ste srečni, ste verjetno še slišali “nisem več tvoj prijatelj”. Kaj odgovoriti na take izjave?

Mami, ne maram te več!

“Moje!”

To je najbolj znana izjava na svetu. Pa če je to borba med brati in sestrami ali prepir s prijatelji, če se dvoje otrok hkrati znajde v istem prostoru ob istem času, bo brez vsakega dvoma prišlo do prepira okoli nečesa. Barvice, peresnica, igračke – otroci bodo občasno namerno jemali tuje stvari, samo da bi izzvali reakcijo. Včasih bodo frustrirani starši na vse odgovorili nekaj podobnega kor “To je moja hiša in tukaj veljajo moja pravila”.

Boljša reakcija

Čeprav je skušnjava, da bi otrokom vrnili z enako mero, velika, je veliko bolje enostavno prezreti. To je seveda veliko lažje reči, kot narediti in celo najmirnejši starši kdaj želijo skočiti iz kože in se odzvati z glasnim krikom “Moje!”. Če vam je ignoriranje pretežko, se enostavno domislite neki stavek, ki ga boste ponavljali znova in znova, na primer “Žal mi je” ali “Lepo, da si tako vztrajen”.

“To ni pošteno!”

Ni pomembno, če ste jim prepovedali izhod, jih poslali spati ali rekli, da je čas za večerjo – če to ni tudi del otrokovih načrtov, boste dobili odgovor “Ampak to ni pošteno!”. Starejši otroci bodo morda dodali tudi kakšno jezno brcanje v vrata ali kujanje med opravljanjem družinskih aktivnosti, kot so, recimo, skupne večerje. Da, zaradi takega obnašanja starši lahko preprosto ponorijo in zelo redki se bodo uspeli pretolči do otrokovega 18. leta, ne da bi vsaj enkrat rekli: “Bo tako, kot jaz rečem, drugače …”

Boljša reakcija

Izkoristite trenutek, ko ste mirni in pojasnite otroku, da s takim načinom ne bo ničesar dosegel. Zaprosite ga, da naj svoje želje izrazi na vam sprejemljivejši način, na primer “Bi se lahko pogovorili o tem?” ali “Mama, to pravilo mi ni všeč”. Ko naslednjič vaš otrok znori in začne kričati, da nekaj ni pošteno in da vi niste fer, ga lahko samo nežno spomnite, da ste se o tem že pogovarjali in da obstajajo pravila obnašanja.

Foto: Flickr - Aaron Brinker Foto: Flickr – Aaron Brinker

“Nisi ti moj šef!”

To je stavek, znan vsem staršem najstnikov in vsak star najstnika je vsaj enkrat odgovoril s: “Staviš?”

Boljša reakcija

Moder starš se bo za vsako ceno poskušal izogniti verbalnemu dvoboju.Bolje je poskušati odkriti, kaj se skriva za tem uporom – najpogosteje je stvar pri pomanjkanju izbora ali o občutku pomanjkanja. Najbolje se je z otrokom pogovoriti in mu dati nekaj sprejemljivih možnosti na izbiro.

“Hočem to zdaj!”

Zelo malo otrok je potrpežljivih. Le tudi ne izgovarjajo “Hočem to zdaj”, povsem zagotovo izgovorijo nekaj kot “Vsi moji prijatelji to že imajo” ali “Zakaj jaz tega ne morem dobiti”. To, seveda, obnori starše in vodi do odgovora tipa “Zato, ker jaz tako rečem” ali “Sploh me ne zanima, kaj počnejo tvoji prijatelji”.  Oba odgovora vodita v prepir.

Boljša reakcija

Lahko ste dosledni večino časa in popustite pred otrokovimi napadi samo enkrat samkrat – to vas bo vrglo nazaj za nekaj svetlobnih let!. To je prostor za treniranje živcev: enkrat ali dvakrat recite ne in enostavno ignorirajte vse naslednje zahteve, vključno z izlivi jeze. Imejte v mislih, da je taka vztrajnost vašega otroka lahko dobra stvar: pomislite, kaj mu bo dobra vztrajnost prinesla v življenju.

Foto: Flickr - greg westfall Foto: Flickr – greg westfall

“Nikoli ničesar ne smem početi!”

Verjetno ni otroka, ki vsaj enkrat ni zacvilil, da nikoli ne sme početi ničesar, kar želi. Na to skoraj ni možno odgovoriti – a starši bodo skoraj zagotovo bili v skušnjavi, da bi svojemu ljubljenemu nasledniku rekli, da lahko počne kar želi, dokler plača del kredita za stanovanje in svoj del stroškov. Ali pa bo izpostavil argument: “To je moja hiša in v njej veljajo moja pravila!”

Boljša reakcija

Kaj pa bi vaš otrok počel, a mu ne pustite? Poskusite se pogovoriti z njim – včasih mu je dobro dati malo odgovornosti. In ugotoviti, v čem v resnici je težava.

“Sovražim te.”

Če vam vaš najdražji v jezi ustreli tak stavek, niste edini. Mnogo starši celo poslušajo, da bi jih morali zamenjati z boljšimi mamami in očeti, ali pa, da jih njihov otrok sovraži. Včasih se je težko upreti reakciji zaradi prizadetosti – ki ni niti najmanj zrela in odrasla.

Boljša reakcija

Zapomnite si za vedno: ne jemljite tega osebno. Otroci to govorijo, ko so frustrirani ali jezni. To ne pomeni, da ste slab starš. Seveda, ni enostavno slišati tako kritiko vaših starševskih veščin, ampak se morate upreti skušnjavi, da mu odgovorite z enako mero. Tako bodo, če jim, recimo, odgovorite, da tudi vi njih sovražite, lahko mislili, da je to res.

Edina rešitev je, da se umirite in poskušate odkriti pravi razlog otrokovega “streljanja”. In vsekakor pojasnite otroku, kako se počutite, ko on izgubi živce in vam izreče take grde stvari.

Kako ravnati s trmastim otrokom

objavljeno: 16. okt. 2015 13:30 avtor: OŠ Markovci

Otrok, ki trmasto noče in noče poslušati, je lahko v določenih trenutkih prava nočna mora, še posebej takrat, ko noče storiti nečesa, kar je bolje zanj. Trmasto obnašanje lahko ustvarja napetost in poveča raven stresa za celo družino. Podajamo vam nekaj strategij, ki vam bodo pomagale, da boste v trenutkih trme pravilno ravnali z vašim otrokom.

Vir: Flickr -  Lars Plougmann Foto: Flickr – Lars Plougmann

Ne spodbujajte ga

Najprej morate poskrbeti, da otrok nikoli ne dobi tistega, kar hoče, ko se trmasto vede. V mnogih primerih starši povsem nezavedno dajejo pozitiven odgovor na trmasto vedenje, kar je v resnici nagrajevanje in otroka na ta način spodbujajo k neprimernemu vedenju. Namesto tega, da mu dovolite, da nadaljuje s svojim vedenjem, vztrajajte na posledicah ali grožnji, ki ste jo izrekli.

Na primer, če otroku rečete, da naj pospravi igračke, a on noče in se igra naprej, ni dovolj, da se samo pritožite in potem sami pospravite. Na ta način boste otroka naučili, da se splača biti trmast in neposlušen. Situacija se sama od sebe ne bo popravila, to morate vedeti.

Ustvarite rutino

Vzpostavljanje rutine v vsakdanjem življenju je zelo pomembno, tako za povsem majhnega otroka kot tudi za šoloobveznega. Otrok bo pri ustaljeni rutini vedel, kaj lahko pričakuje. Tudi vam bo veliko lažje organizirati celoten dan in svoj urnik boste lahko prilagodili vašemu otroku.

Ko opazite, da otrok v določenem delu dneva postane živčen in težko sodeluje, to pomeni, da potrebuje odmor. Prilagodite se in bolje se boste razumeli.

Foto: Flickr - Kevin Shorter Foto: Flickr – Kevin Shorter

Postavite pravila

Otroku dajte jasno vedeti, kaj se od njega pričakuje ter kakšnih reakcij in vedenja ne boste prenašali. Pravila naj bodo kratka in jasna. Lahko jih obesite tudi na steno in pomagate otroku, da se jih drži.

Pogovarjajte se o občutkih

Trmasta reakcija ni vedno znak upora proti starševski avtoriteti, ampak je lahko izraz otrokove frustracije ali stresa. Odkrito se pogovarjajte z otrokom o tem, kako se počuti, mogoče bi rad samo povedal nekaj, pa ne ve, kako.

Ne kregajte se

Foto: Flickr - Stacy Wachter Foto: Flickr – Stacy Wachter

Če se začnete kregati z otrokom, ko ima napad trme, boste situacijo le še poslabšali. Posvetite se mu in bodite potrpežljivi, saj boste le tako uspeli priti do njega. Opazujte otroka in poskušajte najti tisto, kar pri otroku izziva takšno reakcijo. Če odstranite vzrok ali oddaljite otroka od vzroka, mu bo to pomagalo, da se bo pomiril. Otrok se bo tako tudi naučil, kako se v življenju izogibati stresnim situacijam.

Vzpodbudite dobro vedenje

Starši na otrokovo trmo največkrat odgovorimo s kaznijo. Čeprav je res, da se mora otrok naučiti, da ima določeno ravnanje svoje posledice, bo kaznovanje težko kaj rešilo. Otroci, prav tako kot starši, najbolje reagirajo na pohvale in nagrade, medtem ko grožnje nikoli ne dosežejo želenega učinka. Motivirajte vašega otroka tako, da ga pohvalite vsakič, ko se lepo obnaša. Tako boste pri otroku spodbudili ponavljanje dobrega vedenja.

Več poslušajte in manj govorite

Trma je pogosto način, kako pri staršu doseči pozornost. Zato poslušajte vašega otroka, posvetite se mu, vzdržujte redno komunikacijo in uporabljajte prijateljski ton, ko je nervozen ali napet , da bi umirili situacijo. Otrokova trma se bo postopoma zmanjševala, ko bo začutil, da mu dajete dovolj pozornosti in da je pomemben.

Doma ustvarite mirno okolje

Dom mora otroku nuditi občutek udobja in sreče in naj vam bo to cilj pri izbiri vsega, kar se tiče doma. Bodite pozorni na tisto, kar je otroku všeč in ustvarite okolje, polno razumevanja in vzajemnega spoštovanja. Tako bo otrok imel svoj mir in bo pokazal pripravljenost na sodelovanje.

Foto: Flickr - Richard Leeming Foto: Flickr – Richard Leeming

Bodite dober vzornik

Če se starši kregamo zaradi vsake malenkosti in se razburjamo za vsako stvar, bodo tudi otroci počeli enako. Starši smo tisti, od katerih se otrok največ nauči. Ravno zato je pomembno, da ste dober vzornik in da se vedete tako, kot želite, da bi se vedli tudi vaši otroci.

Dobro spoznajte vašega otroka

Da bi vedeli, kako obravnavati vašega otroka in kako ravnati v določenih situacijah, morate vašega otroka dobro poznati. Poskusite ga razumeti, saj boste tako lahko predvideli njegove reakcije in ne boste povzročali nepotrebnega stresa in frustracij.

Najboljši nasveti psihologov o vzgoji otrok

objavljeno: 16. okt. 2015 13:28 avtor: OŠ Markovci

Vsi bi radi poznali mnenja psihologov prav iz vsake knjige o starševstvu, vendar pa je resnica takšna, da imamo komajda čas, da do konca preberemo  tisto, ki jo začnemo brati. Prav zato smo za vas izpostavili najboljše in najkoristnejše nasvete strokovnjakov o vzgoji. Vsak od teh nasvetov je povezan z vsakodnevno skrbjo starša in vam bo v veliko pomoč.

Potrudite se razumeti, kaj vam otrok v resnici želi povedati

“Pravilo št. 1 v starševstvu je, da imate vedno v mislih to, da vsi otroci izražajo svoje misli, občutke in potrebe skozi obnašanje,” pravi dr. Sarah Klagsbrun, psihiatrinja iz New Yorka, specializirana za starševske težave. Z drugimi besedami, če otrok počne tisto, kar ste mu izrecno rekli, naj ne počne, za to obstaja razlog in na vas je, da ga odkrijete. “Ne morete obnašanja dojemati kot zgolj to, ampak morate razumeti, kaj ga povzroča. Šele takrat boste lahko razumeli otrokov odnos in popravili njegovo vedenje v prihodnosti.”

najboljsi-nasveti-psihologov-o-vzgoji-otrok

Upočasnite

Psihologi svetujejo staršem, naj ustavijo svoj divji ritem. Na primer, menjavo pleničke spremenite v dogodek. Naj to traja 3 minute, namesto 30 sekund. To počnite počasi, pogovarjajte se z otrokom, pojasnite mu kaj delate in počakajte, da vam odgovori. Na ta način boste vsakodnevna dolgočasna dejanja spremenili v priložnost za krepitev odnosov in zaupanja med vami in otrokom.

Pustite telefon in računalnik

Starši pogosto pozabljajo, da sta najbolj dragoceni stvari, ki ju lahko damo otroku, svoj čas in polna pozornost. Zato se potrudite, da sta v celoti prisotni, ko ste z otrokom. Le izklopite včasih telefon, ko pridete domov ali določite poseben čas (vsaj eno uro), ko boste izklopili vso elektroniko in bili samo z otrokom in z družino.

najboljsi-nasveti-psihologov-o-vzgoji-otrok

Definirajte otrokov problem in mu opišite njegove občutke

Ko razumete otrokovo obnašanje, mu pokažite to in z besedami izrazite njegove občutke in želje. Tako boste otrokovim občutkom dali pomen, da bi jih lahko razumel in s tem pokažete empatijo.

Zapomnite si fenomen zlomljenega keksa

Vsakič, ko začutite potrebo, da zmanjšate pomen otrokovih težav in mu razlagate zakaj ni potrebe, da se razburja za stvari, ki se vam zdijo nepomembne, se spomnite na to, kako otroci doživljajo zlomljeni keks. Za odraslega to ni nič, za otroka pa lahko to pomeni “konec sveta”. To ni tisto, kar je otrok pričakoval, kar želi in za njega je to neobvladljiva prepreka. Z drugimi problemi je enako, ne spravljajte jih v nič.

najboljsi-nasveti-psihologov-o-vzgoji-otrok

Ne sekirajte se zaradi nekaj solz

Jok je način, s katerim otroci sproščajo stres. Prav zaradi tega se otroci bolje počutijo, ko se dobro zjočejo. Namesto da ga prosite, naj neha jokati, mu povejte, da je v redu, če joka, dajte mu vedeti, da boste ob njemu in da se bo zelo hitro počutil bolje.

Ne poskušajte biti super mama

Dr. Donald Winnicott, angleški pediater in psihoanalitik, je avtor izraza “dovolj dobra mama” – to je cilj, ki ga Susan P. Landon, družinska terapevtka iz Los Angelesa, priporoča vsem mamam, da ga osvojijo. Razlog za to je enostaven. Trdijo, da je nemogoče doseči popolnost v starševstvu in čeprav k temu stremite, boste zagotovo razočarani v sebe in v svojega otroka. Gre za učni proces, pri katerem je dovoljeno delati napake vam in vašemu otroku. Zato pozabite na svoja nerealna pričakovanja in nikar se ne primerjajte z drugimi mamami, ker one niso tako “popolne”, kot si mislite.

najboljsi-nasveti-psihologov-o-vzgoji-otrok

Sprejmite občutek krivde

Materinstvo ni sprint, ampak je to maraton. To imejte vedno v mislih. Če včasih raje izberete odhod na telovadbo, ki vam je tako potrebna, namesto cartanja z otrokom, boste mogoče jutri uspelipreživeti nekaj časa samo z otrokom in to nadoknaditi, na primer. Občutek krivde je preprosto normalen del starševstva.

Vaša sreča je pomembna

Če je srečna mama, je srečen tudi otrok. Pomembno je, da gledate tudi nase in da počnete stvari, ki vas osrečujejo tudi izven vloge matere. Mogoče mislite, da ste super mama, ker dajete svoje potrebe na zadnje mesto, vendar na koncu zaradi tega vsi trpijo.

najboljsi-nasveti-psihologov-o-vzgoji-otrok

Priznajte, ko nimate prav

Kadarkoli naredite nekaj, za kar vam je žal (dvignete glas, rečete nekaj v jezi, udarite otroka močno in podobno), se najprej pomirite in šele potem popravite zadevo z otrokom. Če pričakujete od njega, da se vam opraviči, ko naredi napako, morate tudi vi enako narediti in na ta način biti dober zgled.

Pohvalite otroka, ko se trudi

Tudi delanje napak in izgubljanje pri igri zaslužita pohvale. Otroku dajte vedeti, da vsi včasih zmagujemo, včasih pa izgubljamo in da ste ponosni nanj, ker je sodeloval in se zabaval.

najboljsi-nasveti-psihologov-o-vzgoji-otrok

Pustite otroku razvijati svojo osebnost

Poslušajte nasvete psihologa in namesto da poskušate uveljavljati, kakšen mora biti otrok, odkrivajte njegovo osebnost. Povsem normalno je, da otroka gledate kot del sebe, vendar mu morate dati prostor, da bo to, kar on je – četudi ni to vedno tisto, kar ste vi imeli v mislih.

Dajte otroku nekaj nadzora

Otroci radi čutijo, da imajo nadzor. To lahko izkoristite na način, ki bo najboljši za vse. Na primer, če otrok pomaga pri načrtovanju obrokov in nakupovanju, bo prej sprejel tisto, kar bo jedel, ker je imel pri tem pomembno vlogo. Če sam izbere barvo zobne ščetke, je zelo verjetno, da bo raje umival zobe in podobno. Koliko nadzora boste dali otroku, določite v skladu z njegovo starostjo.

najboljsi-nasveti-psihologov-o-vzgoji-otrok

Učite otroka, kako naj kontrolira stres in frustracije

Ne pretiravajte z zaščito otroka, naj se od malega uči spopadati s frustracijami. Kakorkoli že to zveni kruto, te so del vsakdanjika. Samo na ta način bo razvil toleranco na stres. Na primer, ko otrok dela stolp iz kock in se vse zruši, se začne razburjati in jokati. Takrat mu najprej pojasnite, da ga razumete, kako je to grozno, dajte mu čas, da se malo zjoče in potem mu pokažite, da lahko naredi še večji stolp.

Spanje jemljite resno

Spanje je ključno za razvoj vašega otr0ka, koncentracijo, telesno rast, zmanjševanje stresnih hormonov itd. Tudi dojenčki med 4. in 8. mesecem, ki ne spijo dobro, težje obdržijo pozornost ali so manj sposobni, ko jih vključite v neko  aktivnost. V tem obdobju morajo otroci dremati vsaj dvakrat dnevno, skupaj od dve do štiri ure, ponoči pa morajo spati od 10 do 12 ur. Vedeti morati tudi, da enoletniki potrebujejo med 14 in 15 ur, dveletniki med 13 in 14 ur, triletniki pa med 12 in 14 ur.

najboljsi-nasveti-psihologov-o-vzgoji-otrok

Ne poskušajte otroka prenesti okoli

Večina mamic misli, da je v redu, če rečete otroku, da greste gledat film, ko v resnici greste k zobozdravniku. Vedeti morate, da je vedno boljše povedati resnico, tudi takrat, ko ta otroku ni všeč. Pomembno je, da vam verjamejo in da bodo čustveno pripravljeni na to, kar jih čaka.

Bodite dosledni

Doslednost in urnik dajeta otroku varnost. Otrok mora občutiti, da je svet predvidljiv in zato jim je doslednost potrebna. To ne pomeni, da mora biti kosilo vedno ob 13h ali da nihče ne more priti na obisk nenajavljen, ampak je cilj, da se držite celotnega urnika večino časa. Na primer, otrok ve, da ima po kosilu vedno okoli pol ure časa pred učenjem.

Doslednost je pomembna v disciplini. Otroci želijo vedeti, da mislite res tisto, kar rečete in da pravila ostajajo enaka. Enostavno, za otroke je svet velik in vse je novo. Da bi se njihov stres zmanjšal in da bi se počutili dobro, morajo otroci imeti parametre, ki so nespremenljivi. V nasprotnem primeru bodo otroci zmedeni, kot da se jim tresejo tla pod nogami.

najboljsi-nasveti-psihologov-o-vzgoji-otrok

Izbirajte, za kaj se boste borili

Zelo pomembno je, da izbirate svoje bitke, zaradi vas in zaradi vašega otroka. Ali je res tako pomembno, da je otrok oblekel isto majčko dva dni, če ni z njo nič narobe? V podobnih situacijah postavite zadovoljstvo otroka na prvo mesto. Če to pomeni, da se bo igral lepše, mu ne kvarite dneva z nepomembnimi stvarmi. Odločite se, kaj je bistveno in kaj ni.

Zaupajte svojemu otroku

Bistveno je, da imate osnovno zaupanje v svojega otroka. Neke stvari je lahko celo šestletnik sposoben narediti in odločiti. Na primer, vedel bo, s katero igračko se želi igrati, dovolite mu to. Dajte otroku priložnost, da nekaj tudi samostojno raziskuje.

najboljsi-nasveti-psihologov-o-vzgoji-otrok

S partnerjem se prepirajte za zaprtimi (in zvočno izoliranimi) vrati

Vsi partnerji imajo nesoglasja, katere lahko oz. morajo včasih reševati tudi pred otroci, da bi lahko videli, kako se rešujejo konflikti. Ampak če prepir preraste v nekaj resnejšega, ne delajte tega pred otroci. Vpitje, kričanje, neprimeren jezik in vsa negativna energija, ki pride s tem, lahko vplivajo na otrokov občutek varnosti. Nadzorujte se in prihranite prepire za spalnico in to počnite z nižjim tonom.

Sprostite se, ni vse problem

To lahko potrdi tudi vsak starš dveh ali več otrok. Ne obstaja pravi način, da narediš nekaj tako, da bodo vsi zadovoljni. Vsekakor pa majhni problemi in odločitve s časom postanejo nepomembni. Globoko vdihnite in nadaljujte.

najboljsi-nasveti-psihologov-o-vzgoji-otrok

Opozarjajte otroka

Pripravite otroka na tisto, kar ga čaka, da ne bi bilo nobenih dvomov. Na primer, lahko rečete:”Danes gremo v park. Če hočeš nesti s seboj žogo, se spomni, da jo boš moral deliti tudi z drugimi otroki. Lahko gremo na tobogan, vendar moramo počakati v vrsti in pustiti druge otroke, ki so pred nami, da se najprej spustijo.” Na ta način se boste izognili presenečenj za otroka, ki lahko privedejo do težav.

Nudite obilo objemov in poljubov

Zdravo samospoštovanje in občutek varnosti se začneta s pogledom iz oči v oči, objemom, poljubom in besedami “rada te imam”. VSAK DAN si vzemite čas za to.

Zakaj imajo “leni starši” srečne družine

objavljeno: 16. okt. 2015 13:25 avtor: OŠ Markovci

Ure baleta, tenisa, klavirja, angleščine, obiski igralnic in prijateljev. Danes je sodoben starš v nenehnem hitenju, da bi otrokom omogočil čim več in v strahu, da ne dela dovolj, da bi svojim potomcem zagotovil zlato bodočnost. Če se prepoznate v tem opisu, vam bo koristilo izvedeti več o lenem oz. neaktivnem starševstvu.

zakaj-imajo-leni-starsi-srecne-druzine

Tom Hodgkinson je avtor knjige in bloga The Idle Parent (Neaktivni starš), v katerih spodbuja starše, da na neaktiven način pristopajo k starševstvu. Starši so namreč prepričani, da bo za otroka najbolj koristno, če jih stalno zabavajo, jim izpolnjujejo želje in delajo vse, da bi jim omogočili veliko paleto aktivnosti. A ko na njihovo  zabavo ne mislijo starši, so tukaj televizorji, računalniki in igrice.

V čem je problem?

Tom Hodgkinson pravi, da vse te aktivnosti predstavljajo za že zelo zasedene starše dodatno obremenitev (denarno in časovno). Poleg tega imajo še en negativen vpliv na otroke, saj postajajo nesposobni skrbeti zase in se sami zabavati. Ko stimulacija pride od zunaj- naj bo to novi tečaj, računalnik ali televizija, otroci izgubljajo sposobnost kreiranja lastnih iger, pozabijo, kako se igrati.

Preveč stimulirani otroci pričakujejo konstantno zabavo in zabavljače. Potem se človek začne spraševati “Kaj se je zgodilo z njihovo domišljijo?”

Kaj ukreniti?

Hodgkinson predlaga enostavno rešitev, ki bo tem družinam olajšala življenje in ga pocenila, ki bo v otroško življenje prinesla zadovoljstvo,  ki bo otroke naredila samozadostne in jim bo pomagala, da bodo postali srečni. Otroci, ki so sami sebi dovolj, znajo sami kreirati svoje življenje in niso odvisni od mame, očeta ali nekoga drugega.

Rešitev se po njegovo imenuje “neaktivno oz. leno starševstvo” in verjame v stavek “pustite otroke pri miru”.

Zasedenemu staršu lahko ta ideja prinese nasprotje njegovemu instinktu. Mar nam ne govorijo vedno, da moramo delati več in ne manj? Vsak starš je v nekem dvomu, da ne dela dovolj ali da vse dela narobe in da je treba delati več in bolje. Vendar, če se preveč vmešavamo v vse, našim otrokom ne dovoljujemo, da bi se sami učili in rasli. Preveč zaščiten otrok ne bo znal skrbeti zase.

zakaj-imajo-leni-starsi-srecne-druzine-2

Kaj je neaktivno starševstvo?

Neaktivno starševstvo je obnašanje, ki zagotovo vodi do uspeha, pravi Hodgkinson. Manj dela za vas in hkrati boljše za vašega otroka,  za uživanje v vsakodnevnem življenju in tudi za osebno neodvisnost in sposobnost.

Seveda neaktivno starševstvo ne pomeni zapostavljanje otrok in puščanje, da lahko počnejo, kar želijo ali kar jim pade na pamet. Naj zveni še tako neverjetno, vendar je neaktiven starš zelo odgovoren starš. Predvsem zato, ker cela njegova neaktivnost temelji na spoštovanju otroka in zaupanju v to malo bitje.

Neodgovoren starš, nadaljuje Hodgkinson, je tisti starš, ki otroka sprehaja od ustanove do ustanove in ga prepušča zabavljačem ali virtualnemu svetu. Cilj družine je biti skupaj. Zaradi tega se je treba osvoboditi prekomernega dela in nepotrebnih izhodov in več časa preživeti z družino.

Kaj to pomeni v praksi?

Ne mislite, da je lahko biti neaktiven starš. Nasprotno. Enostavno je vključiti televizijo in pustiti otroke, da se igrajo na računalniku. Da jim ne dovolimo, da vključijo te aparate, je tisto, kar izziva prepir. Težko je nagnati otroke  na dvorišče, da bi se tam igrali, medtem ko moledujejo za igrice. Ampak samo nekaj minut po tej krizi boste videli, kako se otroci zunaj lepo in zadovoljno igrajo.

V starševstvu ni prostora za mučenike. Zamislite si, da se žrtvujete iz dneva v dan, da bi na koncu imeli nervoznega, nezadovoljnega in jeznega otroka. Mislite nase, pravi Hodgkinson. Sreča staršev je na prvem mestu, saj “ko so starši srečni, so tudi otroci srečni”.

zakaj-imajo-leni-starsi-srecne-druzine-1

Nekaj konkretnih načinov, kako to doseči:

  • Omejite aktivnosti vašega otroka na en ali dva dneva tedensko – ali na število, ki daje pravo ravnotežje vaši družini.
  • Razmislite o tem, kako vsakodnevna rutina in obveznosti vplivajo na vas. Organizirajte dneve tako, da bo vaš otrok vedno imel dovolj časa za prosto igro.
  • Ne bojte se otroku povedati, da se ne more ukvarjati z neko aktivnostjo ali mu pojasniti, da je potreben kompromis.
  • Zvečer jejte skupaj kot družina, ker se na ta način lahko spodbuja pogovor o minulem dnevu.
  • Izključite televizijo ali računalnik in pošljite otroke ven.
  • Zapomnite si, da pravila niso enaka za vse otroke – otroci so pogosto zelo različni.
  • Bodite kreativni. Pripravite škatlo naključno izbranih varnih predmetov (žogo, košarico, nalepke) in mu jo postavite v sobo, da se bo igral z njimi.
  • Naj vam bo spanje prioriteta (posebno pri majhnih otrocih). Vse družine so srečnejše, če so starši spočiti.
  • Poskusite s kampiranjem. Na kampiranju je vedno dovolj časa, prostora in inspiracije za dobro igro.

Ne učite svojih otrok …

objavljeno: 16. okt. 2015 13:23 avtor: OŠ Markovci

Odlični italijanski kantavtor Giorgio Gaber je v svoji pesmi”Non insegnate ai bambini” (Ne učite svojih otrok) zapisal tudi nasvete, ki vam jih prinašamo v spodnjih vrsticah. Preberite jih, razmislite in upoštevajte nasvete, če se vam zdijo primerni.

Ne učite svojih otrok

Otrok bo rekel »hvala« zato, ker je slišal, da je to način, kako se odrasli odzivajo na prijaznost in ne zato, ker ste vi rekli, da je tako treba.

Otrok se brez strahu premika v prostoru, brez vaše podpore, ker je prepričan, da boste ob njem, ko vas bo potreboval.

Otrok joče, ko začuti bolečino, a bolj zaradi tega, ker se je ustrašil, kot zaradi same bolečine.

Otrok je bitje razmišljanja, polno dostojanstva, ponosa, želje po samostojnosti. To si zapomnite in se spomnite vedno, ko vas bo otrok prosil, da »mu pomagate, da nekaj naredi SAM« – ne naredite tega namesto njega, ampak mu pomagajte.

Ko otrok zdrsne in pade, čeprav ste mu rekli, naj ne teče po spolzkem betonu, ga ne kregajte in govorite, kako ste mu lepo rekli, da ne sme teči«. To je zelo kruta vzgoja – grajati nekoga, ki je naredil napako in se pri tem še udaril. Še toliko bolj, če je to otrok, ki rad teče, se igra in spoznava nove stvari. V tem trenutku bi morali otroka objeti in mu biti podpora, prav tako koti vi, ko padete, rabite nekoga, ki vam bo pomagal vstati in vam biti opora.

Otroku ni treba vzeti v roke knjigo, ker je dobil navodilo, da to naredi (to je najučinkovitejši način, kako zasovražiti učenje), ampak zato, ker je obkrožen s knjigami, zato, ker se je od mame in očeta naučil, da je branje pomembno, zato, ker je videl mamo in očeta brati vsak dan, zato, ker ga vodi radovednost po spoznavanju novih stvari, za katere ni še nikoli slišal in ki se skrivajo med temi platnicami.

Otrok bo verjel v vile, če bo mislil, da vanje verjamete tudi vi.

Otrok bo verjel v ljubezen, če bo rasel z njo, pa četudi ljudje, ki ga vzgajajo, niso njihovi starši. Če otrok raste v okolju, kjer vladata pretvarjanje in lažna ljubezen, bo odrasel v človeka, ki se boji občutkov in jih ne želi pokazati.

Ne učite svojih otrok

»Nisem nervozna, ti me zdaj nerivraš!« je stavek, ki ga NIKOLI ne smete izgovoriti.

Zelo aktiven otrok skriva v sebi ogromno energije – dovolite mu, da jo porabi, ne silite ga, da se umiri in zatira svoje potrebe po aktivnosti. Poskusite biti čim bolj pogosto v naravi.

Preveč čist in urejen otrok ni srečen otrok – zemlja, blato, pesek, lužice, živali, sneg – vse to so stvari, po katerih otrok hrepeni biti v stiku. Dovolite mu to, pa čeprav za ceno uničenih hlač. Nove hlače boste že nekako kupili, otrokovega veselja pa ne morete.

Otrok, ki se oblači v kombinacijah rdeče, modre in rumene barve, ni oblečen neokusno. To je otrok, katerega starši dovoljujejo, da počasi gradi svoj okus in stil.

Otrok postavlja milijon vprašanj. Na vse ne boste imeli odgovora. Ko pride do tega, samo recite »ne vem, a se bom potrudila, da najdem odgovor zate.« To je veliko bolje, kot da se poskušate izvleči z izmišljenimi odgovori. Otrok bo to čutil in sledila bodo podvprašanja, na katera ne boste mogli odgovoriti.

Ko ste žalostni, ne dajajte na obraz maske ali z nasmehom skrivajte melanholije. Otrok čuti bolečino, vidi jo v vaših očeh. Ko mu vi govorite nekaj, vaše oči in drhtenje glasu pa drugo, bo otrok postal zmeden. Na pravi način mu pojasnite, zakaj ste žalostni, na način, ki ga bo razumel. Resnica je vedno boljša od laži, še posebno, če vemo, da bo otrok laž prepoznal.

Ne učite svojih otrok

V trenutkih, ko se življenje zakomplicira, ko nastanejo težave, ki izgledajo nerešljive, bo otrok imel občutek, da je vse to njegova krivda. Naj bodo težave še tako velike, vaša naloga je, da nikoli ne pozabite na otroka in njegove občutke in da mu vedno, znova in znova poveste, da ga imate radi in da za nič ni on kriv.

Otrok potrebuje zaupanje, vendar zapomnite si – vi ste njegov starš, ne njegov prijatelj.

Otrok je največji čudež, največje darilo, ki ga lahko dobite, zato pazite nanj ljubosumno in skrbno.

Ne učite otroka, da jim lastna morala lahko škodi. Ne peljite jih po že uhojenih poteh življenja, če želite, da doživijo njegove čare. Ni vse v varnosti!

Ne učite jih, ampak jim pomagajte, da sami zgradijo svoje razmišljanje in svojo dušo. Vedno bodite blizu, ker zaupanje in ljubezen sta vse, vse ostalo sta le dim in prah.

Fantastični starši lahko vzgojijo depresivne otroke

objavljeno: 16. okt. 2015 13:20 avtor: OŠ Markovci

Obsedenost z otrokovo srečo v otroštvu lahko pripelje k nesrečni odraslosti
Na njenem kavču je sedelo veliko pacientov, starih med 20 in 40 let, ki so trpeli za depresijo in anksioznostjo, njihovi starši pa kot da z vsem tem niso imeli nobene zveze. Poleg tega so vsi govorili, kako obožujejo svoje starše.

Kot novopečena mama z majhnim sinčkom, seznanjena z vsemi tistimi raziskavami, ki govorijo o tem, kako lahko uničite svojega otroka, sem se odločila, da se vrnem v šolo in zaključim diplomo kliničnega psihologa, začenja svojo zgodbo Lori Gottlieb v ameriškem magazinu Atlantic.

Svoje delo psihotrapevtke je začela v prepričanju, da je glavni smisel psihoterapije nadomestiti pacientom pomanjkanje razumevanja in empatije njihovih staršev. Dobila je prve paciente…

Fantastični starši lahko vzgojijo depresivne otroke Foto: The Mighty Tim Inconnu

Po nekaj »šolskih« primerih, ki jih je pričakovala, je naletela na pacientko, ki je bila vse drugo kot oseba s pomanjkanjem starševskega razumevanja. Pravzaprav je imela »krasne« starše, odlično izobrazbo, super službo, čudovito stanovanje in vsi okoli nje so jo razumeli in podpirali. Pa vendar ona preprosto ni bila srečna.
Medtem ko je poskušala razumeti svojo pacientko izven običajnega vzorca, piše Lori, se je začelo dogajati nekaj čudnega. Začela je dobivati vse več in več takšnih primerov. Na njenem kavču je sedelo veliko pacientov, starih med 20 in 40 let, ki so trpeli za depresijo in anksioznostjo, njihovi starši pa kot da z vsem tem niso imeli nobene zveze. Poleg tega so vsi govorili o tem, kako obožujejo svoje starše.

Rad imam svoje starše! Imel sem fantastično otroštvo! Imam odlično službo! Zakaj se potem počutim tako izgubljenega?
Vsi so govorili o tem, kako radi imajo svoje starše. Mnogi so zanje rekli, da so njihovi najboljši prijatelji in jih hvalili, kako so vedno zraven, ko jih potrebujejo. Nekaterim so starši celo plačali psihoterapijo.

Sprva je Lori dvomila v njihove hvalospeve staršem – vsi vemo, da se pod površjem skriva marsikaj, zakaj ne bi tako bilo tudi tukaj? Vendar pa je vse kazalo, da imajo v resnici starše, polne ljubezni, ki so jim dali svobodo, da »najdejo sami sebe« in jih spodbujali, da v življenju naredijo, karkoli želijo. Starše, ki so jim vsak večer pomagali pri domačih nalogah, tekli v šolo vsakokrat, ko se je v njej pojavil kakšen nasilnež, jim plačali privatne ure matematike, jih vpisali na glasbo takoj, ko so pokazali interes in jih pustili, da se izpišejo v trenutku, ko so ga izgubili. Namesto da bi jih kaznovali, so njihovi starši pustili otroke, da se »soočijo z logičnimi posledicami« kršenja pravil. »Na kratko, njihovi starši so bili popolnoma usklajeni s svojimi otroki in so poskrbeli, da jih popeljejo skozi vse izkušnje odraščanja. Zavidala sem jim, da so uspevali biti tako fantastični,« opisuje Lori.

Fantastični starši lahko vzgojijo depresivne otroke Foto: Jacme31

»Potem pa mi je nekega dne kapnilo: A je mogoče, da so njihovi starši storili preveč? Bila sem tukaj in gledala sem rezultate prav takšnega starševstva, kot smo ga z mojimi kolegi skušali izvajati ravno zato, da naši otroci ne bi nekega dne pristali na kavču terapevta.« Med študijem je pozornost bila vedno na pomanjkanju starševskega razumevanja. Nihče se ni vprašal, kaj pa se lahko zgodi, če so starši predobro usklajeni s svojim otrokom?

“Uničila sta te. Tvoja starša sta te uničila. Morda tega nista hotela, vendar jima je uspelo.” (Philip Larkin)
Sodobna družba je obsedena s srečo in glavni cilj staršev so srečni otroci. Ko smo s kolegi opazovali ta fenomen, smo se vprašali, če skrb staršev, da njihovi otroci nikoli ne bodo nesrečni med odraščanjem, vodi k temu, da nikoli ne bodo srečni, ko odrastejo?

Lori navede primer iz svojih starševskih izkušenj, ko je razmišljala, da svojemu štiriletnemu sinu ne pove, kako je njena prijateljica umrla za rakom, v upanju, da ne bo niti opazil, da je več ni. Vseeno se je odločila, da mu pove in seveda jo je pričakalo polno vprašanj, na katera je potrpežljivo odgovarjala. Prepričana je, da je postopala dobro, ker mu je pokazala, da mu zaupa, da se bo zmogel spopasti s tem in ga na ta način naredila čustveno stabilnejšega. Če bi mu to zamolčala, bi mu s tem dala povsem drugačno sporočilo – da ne verjame, da se je sposoben spopasti s slabimi izkušnjami. Dejstvo je, da prav to sporočilo današnji starši redno dajejo svojim otrokom.

Skodelice za čaj

Lori navaja otroškega psihologa Dena Kindlona, ki opozarja, da otroci brez bolečih izkušenj poleg neprijetnosti, neuspeha in truda ne morejo razviti »psihološkega imunskega sistema« in Wendi Mogel, klinično psihologinjo in avtorico knjige »The Blessing of a Skinned Knee« Blagoslov odrgnjenega kolena, ki dela kot svetovalka v šolah po vsej Ameriki. Mogelova je ugotovila, da zadnja leta na fakulteto prihaja vse več študentov, ki jih žargonsko imenujejo »skodelice za čaj«, ker so tako občutljivi in krhki, da doživijo zlom takoj, ko nekaj ni po njihovo.

Fantastični starši lahko vzgojijo depresivne otroke

Omenjena psihologa smatrata, da starši ne želijo, da njihovi otroci postanejo samostojni, ker se sami bojijo ločitve od njih. Otroci jim služijo, da zapolnijo čustvene luknje v življenjih in se zaradi tega vmešavajo v življenja svojih otrok z reševanjem njihovih problemov še takrat, ko so ti že močno vstopili v odraslost. Nekatere univerze danes najemajo osebe, ki so zadolžene za to, da starše držijo stran od študentov, nekatere imajo celo »dekana za starše«, katerega naloga je soočanje s starši, ki ne pustijo svojih otrok pri miru.

Otroci so njihovi najboljši prijatelji

»Danes starši svoje osamljenosti ne morejo reševati v okviru skupnosti, saj je ta oslabljena. Vse več staršev je ločenih, zato se pogosto v begu pred izolacijo obrnejo na svoje otroke,« pojasnjuje Dan Kindlon. Ker jim primanjkuje prijateljev, želijo, da so otroci njihovi najboljši prijatelji. Današnji starši imajo manj otrok kot prejšnje generacije, zato vsakega otroka smatrajo za še bolj dragocenega. Zaradi tega od svojih otrok pričakujejo, da jim posvečajo več časa, da dosežejo več, da jih bolj osrečijo.

Gottliebova se je pogovarjala tudi s Jean M. Twenge, avtorko knjige »Epidemija narcizma«, ki se je intenzivno ukvarjala s fenomenom »inflacije« samozaupanja. »Kar se začne kot zdravo samozaupanje, lahko zelo hitro preraste v nerealno sliko o sebi in narcizem,« pojasnjuje Jean M. Twenge. Z narcisoidnim samozaupanjem rasteta tudi depresivnost in anksioznost. »Narcisi so srečni, ko so mlajši, ker se počutijo kot center vesolja. Starši igrajo njihove služabnike, ki jih prevažajo z ene aktivnosti na drugo in izpolnjujejo vsako njihovo željo. Neprestano jim govorijo, kako so posebni in talentirani, dokler ne začnejo otroci verjeti, da so boljši od vseh ostalih,« še pojasnjuje.
Ko pa odrastejo, lahko to postane problem. Ne morejo sodelovati z drugimi ali se soočati z omejitvami. V službi pričakujejo, da jim bo ves delovni čas zanimiv, saj so tako navajeni. Ni jim všeč, če jih šef kritizira, niti to ne, da jih ne hvalijo ves čas.

Fantastični starši lahko vzgojijo depresivne otroke Foto: AleksaMX

Gottliebova navede kot primer pogovor z eno učiteljico, ki je želela ostati anonimna, ker starši pričakujejo, da podpira njihovo vzgojno filozofijo. Učiteljica se mora vsak dan ukvarjati s temi starši, ki se želijo vmešati v vsak spor med otroci. Ne dovolijo, da bi ona karkoli rešila sama, niti to ne, kdo se bo naslednji igral z avtomobilčkom. Čeprav bi najraje otrokom, ki kršijo pravila – se tepejo, obmetavajo itd., enostavno rekla » Nehajte takoj!«, tega ne more, ker bi takoj dobila odpoved. Namesto tega se mora z njimi pogovoriti, ugotoviti, kako se počutijo, jim pojasniti, kaj lahko s temi občutki naredijo drugače in jim pomagati, da skupaj najdejo rešitev.

»Ko zaključimo s pogovorom, jim ni več do igre, zato pa čez pet minut nastane isti problem, saj je tudi prejšnji krat šlo mimo brez kazni. »Prenehajte takoj« vedno deluje, vendar pa, da bi obdržala službo, moram namesto tega raziskovati njihove občutke,« pojasnjuje učiteljica.

Starši ovirajo otrokov razvoj

Druga učiteljica, s katero se je pogovarjala, meni, da starši vedno bolj ovirajo otrokov razvoj. Tudi takrat, ko mislijo, da »postavljajo meje,« se v resnici obnašajo kot slabiči. Otroci ne pristanejo na postavljena pravila in starši pod pretvezo »spoštovanja otrokovega mnenja« odstopajo od postavljenih meja. » Vsako leto se k meni prihajajo starši pritoževat: »Zakaj me moj otrok noče poslušati? Zakaj ne upošteva NE kot odgovor?« In jaz jim rečem: »Vaš otrok ne upošteva NE kot odgovor, ker NE nikoli ni vaš odgovor.«

Barry Schwartz, avtor knjige »Paradoks izbire«, smatra, da dajejo starši svojim otrokom vsak dan toliko možnosti izbire, da otroci postanejo ne samo razvajeni, ampak tudi paralizirani.

V raziskavi, ki jo je izvedel s svojo ekipo, je otroke razdelil v dve skupini in jih pozval, da narišejo risbo. Eni skupini je ponudil, da izberejo med tremi flomastri, drugi pa med 24-imi. Risbe, ki so jih risali otroci iz druge skupine, so bile slabše ocenjene, kar Schwartz pojasnjuje s tem, da so otroci z večjo izbiro bili bolj osredotočeni na zbiranje med neštetimi barvami kot na samo risanje.

Fantastični starši lahko vzgojijo depresivne otroke Foto: julio.garciah

Manj izbire ima otrok, varneje se počuti

Bistvo je, da se otroci počutijo varneje, če je pred njimi manj izbire, ker se potem lahko lažje posvetijo določenim stvarem in ne mislijo na vse drugo, kar je veščina, ki jo bodo potrebovali v življenju. »Ne pravim, da otroci ne bi morali poskusiti različnih stvari, ampak to, da jim ponudite primerno izbiro.« Večina staršev pravi »Lahko se ukvarjaš s čimerkoli hočeš, lahko odnehaš kadarkoli hočeš, lahko poskusiš kaj drugega, če nisi povsem zadovoljen s tem.« Nič čudnega ni, da kasneje v življenju ves čas iščejo popolnost in se ne zavedajo, da je dovolj dober največji približek popolnosti, ki ga lahko dobijo. Psiholog Kindlton razmišlja podobno:« Z vsemi temi izbirami, ki jih nudimo, dobijo otroci sporočilo, da imajo vso pravico do popolnega življenja.«

Nekoč in danes

Gottliebova primerja svoje otroštvo, v katerem ni imela ravno veliko izbire, kaj bo za večerjo ali kaj se bo počelo čez vikend, z otroštvom svojega sina, kateremu vedno ponuja več možnosti.« Mi nismo niti pričakovali, da imamo veliko možnosti izbire in smo bili zadovoljni s tistim, kar smo dobili.

Ko smo malce odrasli, smo imeli več možnosti izbire in smo jim bili dorasli.« Zdaj, kot opaža Jean M. Twenge, »otroke obravnavamo kot odrasle, ko so majhni in ko dopolnijo 18 let, se do njih obnašamo kot do otrok.«

Svoj pogled na sodobno vzgojo in njene posledice Gottliebova zaključi z anekdoto iz svoje ordinacije. Ko je namreč opazila nelagodnost pri enemu od svojih pacientov in ga vprašala, v čem je težava, se je izkazalo, da ima nasprotujoče si občutke glede prihoda na terapijo. »Moji starši bi se počutili, da me niso dobro vzgojili, če bi vedeli, da sem tukaj,« je pojasnil. »Po drugi strani pa bi mogoče bili zadovoljni, saj si tako močno želijo, da bi bil srečen. Zato ne vem, če bi bili zadovoljni, da sem prišel sem ali pa bi bili razočarani, ker nisem že srečen.«

1-9 of 9