Vsa obvestila in novice‎ > ‎Arhiv‎ > ‎

MED POČITNICAMI NA ZASLUŽENEM IZLETU

objavljeno: 1. avg. 2012 06:28 avtor: Gregor Zmazek   [ posodobil 13. sep. 2012 05:22 OŠ Markovci ]



Na prizorišču snemanja filma Gremo mi po svoje – 2. del


U
čenci video krožka OŠ Markovci smo se v sredo, 25. julija,  odpravili na prizorišče snemanja nadaljevanja slovenske filmske uspešnice Gremo mi po svoje. Ne niso nas uporabili kot igralce (čeprav marsikdo ne bi imel nič proti), ampak smo si ogledali potek nastajanja filma, oz. en profesionalni snemalni dan. Sicer nismo imeli sreče z vremenom, ne mi ne oni, zato so snemali nočno dogajanje v gledališču. Jurij Zrnec je dejal, da smo naleteli na ''zaspan'' dan.

''Smej se, smej. Ne boš se več režala, ko boš popikana.'' To je bil stavek izgovorjen v delu prizora, ki so ga ponovili verjetno 10-krat. Res smo lahko videli, koliko dela je vloženega v približno eno uro in 45 minut dolg film.
Najprej se napiše scenarij, nato se da to v pregled režiserju, producentu, pred komisijo, če film sploh lahko posnamejo, oz. komisijo, ki odloča, kateri filmi se bodo snemali v prihodnjem letu,  katere filme bodo financirali. Potem se mora rezervirati prostor snemanja (mi smo bili v Bovcu, kjer imajo postavljeno prizorišče za snemanje filma). Sledijo avdicije za igralce, naredijo filmsko snemalno knjigo (podrobnejša obdelava scenarija, v kateri je zapisano, kje kdo stoji, kako se ga snema, koliko je kadrov, itd.). Snemanje poteka okrog dva meseca, potem se še zmontirajo posamezni deli, to traja približno štiri mesece in potem še štiri mesece, da se film ''sestavi''. Številke, ki se vrtijo okrog filma, pa so kar vrtoglave. Vsak objektiv stane do 15.000 evrov, kamera 100.000; kabli, ki vodijo od štaba do scene so težki 2,5 t … Nastopajočih otrok je približno 90, za njih skrbijo 4 varuške: da se pravočasno zbudijo in gredo v garderobo in na masko, včasih so na vrsti že ob 6:00. Ob skoraj vseh res visokih številkah zagotovo upajo, da bo tudi obiskanost visoka.

Pogovarjali smo se tudi z Jurijem Zrncem in Tadejem Tošem, res oba sta pravi ''faci''. Sicer so že vsi utrujeni, saj se snema 12 ur na dan, ampak so si vseeno našli čas za nas, zato smo se vsi ponosni tudi fotografirali z glavnima vodjema »štajerskega« (T. Toš) in »ljubljanskega« (J. Zrnec) tabora. Ponos se nam verjetno še na sliki vidi. Govorili smo tudi z režiserjem Mihom Hočevarjem in z glavnim vodjem oz. direktorjem snemanja Matijem Kozamernikom, ki nam je razkazal tudi opremo. Povedal nam je, da mu ob strani stojijo 3 pomočniki, tajnica režije …
  Za konec pa nas je direktor filma popeljal še malo višje v planine, na ogled glavnega snemalnega prizorišča - taborov. Prispeli smo v štab, kjer se vedno najprej zberejo in skupaj odpravijo proti sceni, o njej pa vam ne smem preveč povedati, ker je tudi fotografirati nismo smeli. Počakajte na naslednje leto – na ogled filma.
    Izlet, ki smo si ga prislužili, je definitivno bil nekaj posebnega in tega ne moreš doživeti kar tako. Jaz sem se na primer že ''odločila'', da ne bi bila direktor filma, ker ima res ogrooooomno skrbi in dela, skrbi za skoraj vse. Naučili smo se marsikaj in to znanje bomo s pridom izkoristili, da bodo tudi naša nadaljnja dela toliko kakovostnejša.

Zapisala: Nina Strelec



GREMO MI POSVOJE 2

Polni pričakovanja smo se videokrožkarji OŠ Markovci v sredo, 25.7., odpravili na izlet. Odšli smo si ogledat, kako snemajo film Gremo mi po svoje 2.

Zjutraj ob 6.30 nas je na šolski avtobusni postaji čakal mini avtobus, s katerim smo se odpravili na pot v Bovec, kjer snemajo film. Pot je bila zelo dolga, saj je Bovec na drugi strani Slovenije. Med potjo smo se morali nekajkrat ustaviti, zaradi slabosti, kajti do Bovca vodijo zelo ovinkaste ceste.
Po dolgi poti pa smo le prispeli v Bovec. Najprej nas je tam čakalo razočaranje, saj so točno tisti dan snemali v dvorani in ne v taboru, in to zaradi slabega vremena. No, sicer pa smo naleteli na neko posebnost, saj v dvorani snemajo le štiri dni celotnega snemanja. Bilo je prav zanimivo videti snemanje tako znanega filma, ki bo celo v kinih.

Čez čas so igralci imeli kosilo, takrat sta si za nas vzela nekaj časa Jurij Zrnec in Tadej Toš. Z njima smo naredili intervju, ki ga boste verjetno lahko videli. Posebej všeč mi je bil pogovor s Tadejem Tošem, saj se je pogovarjal čisto po domače in včasih tudi kakšno smešno rekel. Z obema smo naredili tudi skupinsko fotografijo.

Potem nas je že čakal režiser. Pokazal in predstavil nam je razne kamere, objektive, lučke in še marsikaj. Povedal nam je tudi, kdo ima kakšno nalogo in kaj mora ta delati, da bo film na koncu super. Ko je bilo odmora konec, se je snemanje nadaljevalo. Na oder je začela prihajati snemalna ekipa in videli smo tudi nekaj igralcev.
A mi snemanja naprej nismo gledali, ampak smo se odpeljali v tabor Zvitih svizcev in Zlatih lisjakov. Tam je tabor stražil varnostnik, ki nas ni odgnal, saj je bil z nami direktor filma. Tabora smo si lahko ogledali, a nismo smeli slikati. Direktor filma nam je še pokazal scenarij in dnevni red. Povedal nam je, da vsak dan dobijo nov dnevni red in da se je vsak igralec moral svojo vlogo naučiti na pamet. Povedal nam je tudi, da so že prej v Ljubljani vadili svoje vloge, da bi snemanje čim boljše potekalo. Na koncu smo se mu zahvalili in mu podarili šolsko revijo Markec in oddajo Pod korantovo  kapo. To smo podarili tudi režiserju, Juriju Zrnecu in Tadeju Tošu, ker so si za nas vzeli nekaj časa.

No, ampak našega izleta še ni bilo konec. Čakala nas je še DOLGA pot domov. Tokrat pa smo se peljali po manj ovinkasti, a zelo strmi poti čez Vršič. Na vrhu smo se malo ustavili in se nadihali gorskega zraka. Tam smo videli tudi ovčko. Ko pa smo se peljali od Vršiča dol, pa smo na kamniti steni gore videli pravo Ajdovsko deklico. Na poti domov pa smo se ustavili še v McDonald’su. Tam smo se najedli, da smo skoraj popokali in potem šli spet na pot, kajti čakali sta nas še dve uri vožnje. Ampak ti dve uri sta hitro minili, saj smo se med potjo smejali, peli in imeli smo še celo glasbeno spremljavo kitare in harmonike.
Zvečer smo se izmučeni vrnili na šolsko postajo, kjer so nas že čakali starši. Ta dan bom imela za vedno v spominu, pa čeprav je bilo veliko vožnje, smo se imeli fajn. Ta lep dan nam je organiziral učitelj Gregor, kateremu se iz srca zahvaljujemo.
Zapisala: Katarina Tement




Comments