Vsa obvestila in novice‎ > ‎Arhiv‎ > ‎

SVETOVNA PRESTOLNICA OB TEMZI

objavljeno: 18. apr. 2012 23:24 avtor: Gregor Zmazek   [ posodobil 15. maj 2012 04:53 OŠ Markovci ]

Vsaj za nekaj časa smo podoživeli tisto pravo mesto, napolnjeno s turisti iz celega sveta – mesto London. Imeli smo možnost videti vse njegove znamenitosti, imeli smo možnost okusiti sanje mnogih. Verjamem, da tega potovanja ne bomo pozabili nikoli, da nam bo ostalo v najlepšem spominu ter da bomo o tem pripovedovali svojim vnukom. Tega pa ne bi doživeli brez naših staršev in učiteljice. Zato se moramo njej in našim staršem zahvaliti, da so nam to omogočili. Ne dobiš kar tako priložnosti potovati v velemesto, polno navdiha. Hvala !

Nestrpno smo pričakovali 22. marec, saj je ta dan za nas pomenil vstop v glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije – LONDON.

To četrtkovo jutro smo se zbrali na šolski avtobusni postaji ter se vznemirjeni in polni pričakovanj z avtobusom odpeljali v Ljubljano na Letališče Jožeta Pučnika. Spomnim se, da smo bili živčni zaradi naših kovčkov - ali bodo ustrezali meram ali ne bodo pretežki ? Na koncu se je vse izteklo brez večjih zapletov, tudi na kontroli. Nato smo se vkrcali na letalo in čakali, da vzletimo. Na sedežih je živčnost minila, saj smo se  hoteli prepustiti »adrenalinu« vzleta. Začelo se je, vedno  hitreje, dokler se letalo ni začelo dvigati. Let je bil izjemen, vsem je bil zelo všeč. Ko se letalo umiri, pogledaš skozi okno in vidiš čudovito pokrajino pod seboj. Iz torb smo vzeli fotoaparate in poslikali čudovite prizore. Kasneje smo bili nad oblaki, ki so nam milostno dopuščali tu in tam pogled na zemljo (beri gore). Do konca poleta smo se pogovarjali, se smejali, igrali karte, jedli čokolado, čips. Okoli štirih popoldne po britanskem času smo pristali na letališču Stansted. Iz letala smo šli po premičnih stopnicah in nato pot nadaljevali v samo letališče, kjer smo pobrali svoje kovčke. Izstopili smo na drugi strani zgradbe in šli na avtobus, ki nas je peljal proti našemu londonskemu domu. Po poti nam je vodič Rudi povedal nekaj o zgodovini Londona in Britaniji nasploh. Videli smo tudi gradnjo novih stavb za olimpijske igre in vsi smo bili očarani. Tudi učiteljica Sonja nam je med vožnjo kazala različne stavbe ter znamenitosti in nam povedala o spomeniku The Monument, postavljen v spomin požara, ki je uničil ves London. Avtobus je ustavil točno pred našim hotelom Travelodge v centru mesta. Vstopili smo. Iz jedilnice se nam je nudil krasen pogled na London eye. Po nastanitvi smo se odpravili na večerni sprehod ob reki Temzi mimo Londonskega očesa, akvarija, do Big Bena in Houses of Parliament. Bilo je prekrasno. Seveda smo vse zabeležili z našimi fotoaparati in  občudovali lepote Londona. Kljub trdi temi smo še kar naprej stali na ulici z mislijo na to, kako srečni smo lahko, da smo tu, da gledamo po reki Temzi povprek in počez. Čez nekaj časa smo se vrnili v hotel, si tam naročili večerjo – hamburger, pomfri – se šli stuširat in … Ne, nismo šli spat, kot bi skoraj vsi pričakovali. Zbrali smo se v eni od sob in se pogovarjali, nekaj malega tudi »šinfali«, do pol dveh zjutraj. Šele nato smo počasi omagali. Zbudili smo se v prečudovito, sončno jutro. Zajtrk je potekal od sedme ure naprej, zato smo šli na zajtrk, kadar smo hoteli. Na voljo smo imeli tradicionalni angleški zajtrk in  razne napitke, vendar nas je večina segla po toastu in čokoladnem namazu Nutelli. Po zajtrku smo se odpravili na sprehod do druge strani reke Temze, kjer smo se vkrcali na ladjo. Ta nas je popeljala mimo občinske stavbe, enega najlepših mostov na svetu Tower Bridga, mimo katedrale Svetega Paula in podjetne stavbe, imenovane Kumarica, ter mimo znamenitega Tower of London. Po 45-minutni vožnji na ladji smo izstopili na čisto drugi strani Londona. Od tam smo se odpravili v britansko mornarsko jedilnico. Strop in stene so preslikane s freskami, je zelo lepo. Po tem smo šli po hribu navzgor do Greenwicha. To je predel, ki deli svet na vzhodno in zahodno poloblo. Tam smo si ogledali britanske merske enote, si šli pogledat majhen park, ki je zraven ter se seveda slikali s polovico telesa na eni in z drugo polovico telesa na drugi strani "sveta". Ker smo morali priti na drugo stran Londona, smo prehodili tunel pod reko Temzo. Sonce smo spet zagledali šele na drugi strani. Nato smo šli prvič na podzemno. Najprej smo nekaj časa čakali na celodnevne karte, nato pa smo se dogovorili, kje izstopimo. Spomnim se, da smo bili nekateri zelo živčni, predvsem zaradi umorov na podzemnih železnicah, ki smo jih videli v filmih. Srečno smo prišli do naše postaje, tam izstopili in šli jest. Ko smo se najedli, smo šli v Shakespearovo gledališče The Globe. Tam nas je pričakala vodička, ki nam je na kratko predstavila to gledališče in nas odpeljala v sobo za vaje, kjer smo zaigrali igro Romeo in Julia. Ker smo zaigrali zelo dobro, nas je vodička Margo pohvalila in bila vidno navdušena. Po večerji nas je čakal ogled mjuzikla We will rock you. Nekaj smo ga prespali, saj smo bili utrujeni, ampak nad tistim, kar smo videli, smo bili navdušeni. London je znan po izjemnih mjuziklih, in tudi ta nas ni razočaral – čudovita scena, zelo dobra imitacija Queenov. Vse to smo imeli možnost videti, slišati. V hotel smo se vrnili pozno zvečer, kjer smo se spet zbrali v sobi ter razglabljali o vsem mogočem. Zjutraj smo se zbudili že ob sedmih ter šli na zajtrk. Peš smo se odpravili do Big Bena ter se še enkrat poslikali. Odpravili smo se naprej do kraljeve cerkve Westminster Abbey, kjer sta se poročila princ William in Kate. Pot smo nadaljevali do kraljevega parka Sveti James, kjer so nam veveričke jedle iz rok. Najprej smo šli v konjušnico pa do ulice, kjer živi britanski premier, potem smo se ustavili ob enem najprepoznavnejših trgov v Londonu, Trafalgar Square. Tam stojita dva vodometa ter kip angleških generalov Nelsona in Henryja Havelocka. Videli  smo tudi tablo, na kateri se odštevajo dnevi, minute in sekunde do olimpijskih iger. Po parku smo se sprehodili do Buckinghamske palače. Ogledali smo si tudi kip kraljice Viktorije, ki je postavljen pred kraljevim domom. Po ogledu smo se odpravili na podzemno in se peljali do naravoslovno-zgodovinskega muzeja. Vstop je bil prost, vendar smo imeli le pol ure časa za ogled. Hodili smo prosto, kjer smo hoteli. Po ogledu smo se s podzemno odpeljali na Oxford Street, ulico s trgovinami. Odmerili so nam dve uri časa, da se najemo in kupimo spominke ali kaj podobnega. Večina nas je šla najprej v McDonalds, šele nato po nakupih. Na pločnikih je bila zelo velika gneča, skoraj smo se prerivali. Ko je ura odbila štiri, smo se zbrali ob vhodu na podzemno in se z vlakom odpravili na našo naslednjo postajo – Madame Tussauds, muzej voščenih lutk. Tudi po tem muzeju smo se lahko prosto sprehajali. Tam smo videli hollywoodske zvezdnike, športne ikone, kraljevo družino, politične osebnosti, znanstvenike, risane junake, skratka vse, ki so bili oz. so še pomembni slavni ljudje. Seveda smo se z njimi slikali. V muzeju je narejen tudi grozljivi predel. Skozenj so si upali samo tisti, ki jih ni bilo strah in ki so imeli dovolj poguma. V muzeju smo podoživeli tudi pretep risanih junakov, natančneje med Hulkom, Spidermanom, Super žensko in Transformerjem – v animiranem filmu v 4D tehniki. Pihal nam je veter, s stropa so se spustili mehurčki. Tako, kot bi bili zares na prizorišču. Po ogledu smo se zbrali pred muzejem in se odpravili na večerjo. Postregli so nam z brokolijevo juho, ki je ni nihče jedel. Za glavno jed smo dobili lazanjo in zelenjavo, ki nam prav tako ni bila preveč všeč. Ker smo še imeli čas, smo šli na Picadilly Circus. To je zelo znan trg, na katerem snemajo veliko filmov.  Ker je bilo že temno in ker smo bili utrujeni, smo se odpravili domov, v postelje.

Spet smo se zbudili v lepo, sončno jutro. Tudi to pot nismo izpustili zajtrka, pri katerem smo se zavedli, da je zadnji dan. Komaj smo vdihnili britanski zrak, že odhajamo. Čakala nas je le še ena zelo lepa izkušnja. Vožnja z London Eye (londonskim kolesom). Prispeli smo tja, čisto malo počakali in že smo vstopali v kabino. Vrata so se zaprla, mi pa smo z navdušenjem pogledovali iz kabine. Ta se je premikala navzgor relativno hitro in že smo bili na vrhu. Ker je bilo jutro brez trohice megle, se je videlo zelo daleč okoli. Poslikali smo vse, naredili pa smo tudi eno »gasilsko« za spomin. Prišli smo nazaj v hotel, do konca spakirali in se posedli po avtobusu. Ta nas je peljal na drugo največje letališče v Londonu, Gatwick. Tam je red strožji kot v Ljubljani. Vsem so pregledali kovčke do vsakega najmanjšega žepa. Vkrcali smo se na letalo in poleteli. Najbolj lepo je bilo proti koncu vožnje, ker smo pristajali v temi. Pod nami so se videla osvetljena mesta in bilo je zares čudovito. Pristali smo na Dunaju, se od tam odpeljali v bližnji McDonalds ter nato s polnimi trebuhi proti Markovcem.

                                                                                                                      Stefani Pivko
Comments