PROJEKT COMENIUS (2010-2012)

VTISI UČENCEV

Belgija v malem prstu

      V okviru projekta Comenius, v katerem je sodelovala naša šola, smo sodelujoči dobili možnost 4-dnevnega obiska v Belgijo. Ta čudovita dežela znana po Evropskem parlamentu, katerega članica je tudi naša Slovenija, nas je gostila v majhnem mestecu Kelmis. Tako smo dobili priložnost spoznati drugo okolje in druge ljudi.

Naš namen je bil podrobneje spoznati Belgijo in njeno kulturo in predstaviti našo, Markovsko, tradicijo fašenka.

 V zgodnjih ponedeljskih urah, 28.2.2011, smo že neučakano posedali na avtobusu in delili svoje predstave o potovanju. Izčrpna, 14-urna, vožnja nas je le pripeljala do našega cilja, prej pa smo se še ustavili v Nemčiji, v Kölnu, in si tam ogledali znamenito katedralo, staro več desetletij.

 Takoj za tem pa je sledilo ''vkrcanje'' v naš hotel s petim zvezdicami (s tem, da jih je 7 odpadlo). Utrujeni od vožnje smo kovčke pustili kar v predsobi. Nato pa je sledilo srečanje z nemško šolo in z ljubljenimi »frikadelami«, gre za vrsto belgijske klobase,  v  katere »božanskih« gurmanskih okusih smo ''uživali'' prav vsi. Verjetno so nam jo ravno z namenom, da ne bi pozabili njenega božanskega okusa, ponudili še enkrat. Šalo na stran – hrana je bila dobra, vendar neprimerljiva s slovensko kuhinjo (Babi upam, da bereš).

 Ko smo pohlastali večerjo, je bil čas za spoznavni večer na tamkajšnji šoli, ki so ga pripravili, naši »preksosedje«– Nemci. Tako smo že tisti večer sklenili kar nekaj prijateljstev, na podlagi raznih iger, skozi katere smo, z nasmehom, prišli do raznih spoznanj. Po končanem obisku šole  pa je le prišel čas za razkrivanje naših sob, ki pa so bile daleč od zunanjega izgleda ''hotela''.

 Naslednji dan pa nas je, kljub neprespani noči, čakal urnik, ki je bil tako poln, da je kar ''pokal po šivih''. Najprej smo se odpravili do belgijske znamenitosti – do parlamenta EU, kjer smo si na hitro pogledali sejne sobe in prisluhnili našim ''predavateljem'', ki so – na srečo – obvladali kar nekaj jezikov, no ja,  na srečo jih obvladamo tudi mi – nemščino in angleščino. Otroci, učite se tuje jezike, kajti mi smo v živo spoznali pregovor »več jezikov znaš, več veljaš«. Po vseh ''političnih konferencah'' pa smo bili tako izmučeni, da smo dobili nekaj za pod zob, kar tam – v jedilnici EU parlamenta, si predstavljate, mogoče smo zajemali juho z isto žlico kot prej kateri izmed evropskih poslancev. Z napolnjenimi trebuhi pa smo se odpravili do še ene belgijske znamenitosti – do dečka, ki lula. Tam pa so nas bolj od dečka navdušili ''vaflji'', ki so se nam kar topili v ustih.

 Spet nas je čakal večer, preživet v šoli, ko smo si ogledali utrinke tistega dneva, ujete na slikah. Slike smo komentirali kar učenci sami. Še isti večer smo si, v naši domači sobici, pogledali film – ob katerem je marsikdo kar zatisnil oči.

 Spet je minila ena neprespana noč in spet smo imeli poln urnik, saj smo v štirih dneh želeli spoznati vso Belgijo – kar pa nam, seveda, ni uspelo.

  Ta sreda ni bila navadna sreda, to je bil naš dan D, ko so ''tujci'' spoznali naše kurente, piceke, vile, medvede in norčavo ruso. Njihova reakcija je bila pričakovana – strah. Da pa ne bi dobili ''napačne'' predstave o naših maskah, smo jim na naš 'Slovenski večer' vse lepo predstavili, ob koncu so dobili našo potico, mi smo pa dobili njihovo pohvalo.

 Vse lepo se enkrat konča in tako se je,  s četrtkom, končalo tudi naše ''bivanje'' v Belgiji.

    Ta dan smo si ogledali belgijsko povorko v mestecu Kelmis, ki je po velikosti nekako primerljiv z našim Ptujem. Povorka pa ni bila niti malo primerljiva, vse kar so imeli pokazati je  bilo primčevo spremstvo, pujs, ki so ga vozili na vozu in kup našemljenih žensk, zato se verjetno povorka tudi imenuje Altweiberzug.  Kar pa jim lahko štejemo v plus pa je  radodarnost, saj so tako imenovan »maske« vsevprek delile sladkarije, šolske potrebščine in še nekaj igrač je bilo vmes.  Samo, da si se »drl« ALAF, to je namreč njihov pustni pozdrav, si že dobil bonbon.  Po povorki pa so naši tuje-govoreči prijatelji imeli možnost ''slovenskega'' ustvarjanja – pokazali jim smo, kako ustvariti rože iz krep – papirja in kurenta iz das – mase. Tudi drugi so imeli razne delavnice, v katerih smo se lahko naučili kuhati, ali pa ustvariti izdelek, ki bi nas spominjal na del njihove tradicije.

Napočil je tudi zadnji dan, ko smo si vzeli »kufre« in jo popihali prek mej. Na potovanju v našo ljubljeno zeleno deželo smo se še ustavili v Nemčiji, da ne omenimo dolgočasnega zastoja na avtocesti, kjer smo, prav zaradi tega, ''zamudili'' nakupovalne centre.

  Iz Belgije smo definitivno odnesli prave spominke, ki  nam jih lahko nekdo ''vzame'' in veliko lepih, nepozabnih spominov, ki pa bodo vedno ''odmevali'' v naših glavah in nam s tem privabljali nasmeh na obraz.

Eva Vidovič & Taja Žnidarič, 9. razred

Belgijsko potovanje

V Belgiji imeli smo  se fino,

čas odšel je hitro mimo.

Prvi dan smo tja prišli,

spat pa odšli po polnoči.

Drugi dan Bruslj smo si ogledovali,

Atomium znotraj raziskovali.

Markovski fašenk smo predstavili,

Belgijce in Nemce v jok spravili.

Razveselili smo jih na slovenskem večeru,

kjer so biče zavihteli in si skoraj kožo sneli.

Po poti domov smo še v Münchnu postali

in duška še zadnji zabavi dali.

Nejc Kukovec, 8. b

PREK MEJA

Ko v Belgijo smo šli na ekspedicijo,

zraven vzeli smo celo pustno tradicijo.

Koranta, piceka dva,

še medoja sta prišla.

Ko tja smo prišli,

vsi veseli smo bili.

Na koncu smo še zapeli,

ker super smo se imeli.

V petek domov smo odhiteli,

saj premalo časa smo imeli.

Nikoli si nismo mislili,

da tako fajn se bomo imeli.

Sara Bezjak, 9. a

Pot v Belgijo

Siva pot vodi me,

kamor hoče srce,

tja v Belgijo zlato,

s čokolado bogato.

S sabo imamo tudi instrument,

ko bomo na avtobusu sedeli,

si bomo zraven zapeli,

da pojdemo v evropski parlament.

Sobe so bolj v slabem stanju,

upam, da me kakšen pajek ne obišče v spanju.

A mi imamo super se vseeno,

domov še ne gremo za nobeno ceno.

Hitro mine prvi, drugi, tretji dan.

In vsak dan

je bolj razigran

in bolj nasmejan.

Ko pa je konec teh zabavnih dni,

domov odpravimo se mi.

Tako z žalostjo zapustimo belgijsko vas,

doma pa nas že čaka pustni čas.